{"id":149,"date":"2013-04-30T13:02:03","date_gmt":"2013-04-30T13:02:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zvirek.net\/Kajkavskijezik\/?page_id=149"},"modified":"2015-06-19T16:51:18","modified_gmt":"2015-06-19T16:51:18","slug":"pomocni-gramaticki-obliki","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/kajkavski-jezik.eu\/en\/gramatika\/konjugacia\/pomocni-gramaticki-obliki\/","title":{"rendered":"Pomo\u010dni gramati\u010dki obliki"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

Glagolni pridjev radni (delatni) – GPR<\/h2>\n

GPR\u00a0se dela od infinitivnoga temelja i nastavka. Z GPR-em se dela perfekta i futura.<\/p>\n\n\n\n\n
osoba<\/em><\/td>\non<\/td>\nona<\/td>\nono<\/td>\noni<\/td>\none<\/td>\nona (deca<\/em>)<\/td>\n<\/tr>\n
nastavek za GPR<\/em><\/td>\n-l<\/td>\n-la<\/td>\n-lo<\/td>\n-li<\/td>\n-le<\/td>\n-la<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
    \n
  • znati: znal, znala, znalo, znali, znale znala<\/li>\n
  • \u010derljigati: \u010derljigal, \u010derljigala, \u010derljigalo, \u010derljigali, \u010derljigale, \u010derljigala<\/li>\n
  • sediti: sedil, sedila, sedilo, sedili, sedile, sedila<\/li>\n
  • iskati: iskal, iskala, iskalo, iskali, iskale, iskala<\/span><\/li>\n
  • popevati: popeval, popevala, popevalo, popevali, popevale, popevala<\/span><\/li>\n
  • jesti: jel, jela, jelo, jeli, jele, jela<\/li>\n<\/ul>\n
    \n

    Infinitivni temelj<\/span><\/h2>\n

    Glagolni obliki \u0161teri zver\u0161uju na -ti<\/em> il -\u010di<\/em> (infinitivni nastavek) zoveju se infinitivni obliki. Iz infinitivnih oblikov zvoa\u0111a se infinitivni temelj.<\/p>\n

    Z glagolov s sufiksom –ti<\/em> temelj se dobija tak kaj se mekne infinitivni nastavek.<\/p>\n\n\n\n\n
    Infinitiv<\/td>\npripovedati<\/td>\niskati<\/td>\nznati<\/td>\npisati<\/td>\n\u010derljigati<\/td>\npiti<\/td>\n<\/tr>\n
    Infitivni temelj<\/td>\npripoveda-<\/td>\niska-<\/td>\nzna-<\/td>\npisa-<\/td>\n\u010derljiga-<\/td>\npi-<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

    \u010ce glagol ima na koncu -sti<\/em> il -zti<\/em>, temelj se dobija tak da:<\/p>\n

      \n
    • se mekne -sti\/-zti<\/em> (i doda -e<\/em> \u010de ne postoji samoglasnik na koncu)<\/span><\/li>\n
    • se mekne -ti<\/em> i doda -e<\/em><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n\n
      Infinitiv<\/td>\npasti<\/td>\nsesti<\/td>\njesti<\/td>\nrasti<\/td>\nvezti<\/td>\n\u00a0skubsti<\/td>\n<\/tr>\n
      Infinitivni temelj<\/td>\npa-<\/td>\nse-<\/td>\nje-<\/td>\nrase-<\/td>\nveze-<\/td>\n\u00a0skube-<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

      Infinitivna osnova od rasti, uz\u00a0rase-<\/em>, more glasiti i\u00a0raste-<\/em>.<\/span><\/p>\n

      \n

      Prezentni temelj<\/b><\/h2>\n

      Ni ga pravila z \u0161terim se more odrediti prezentni temelj, al ga dr\u017eimo osebujnim glagolnim oblikem jer se ne pojavljuje lestor v prezentu, neg i v drugeh glagolnih vremen.<\/p>\n

      More se definirati \u010de se mekne prezentni nastavek.<\/p>\n\n\n\n\n\n
      infinitiv<\/td>\npripovedati<\/td>\niskati<\/td>\nznati<\/td>\njesti<\/td>\npiti<\/td>\nrezati<\/td>\nbosti<\/td>\n<\/tr>\n
      prezent (1. os. jd.)<\/td>\npripovedam<\/td>\ni\u0161\u010dem<\/td>\nznam<\/td>\njem<\/td>\npijem<\/td>\nre\u017eem<\/td>\nbodem<\/td>\n<\/tr>\n
      prezentni temelj<\/td>\npripoved-<\/td>\ni\u0161\u010d-<\/td>\nzn-<\/td>\nje-<\/td>\npi-<\/td>\nre\u017e-<\/td>\nbod-<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
      \n

      \u00a0<\/p>\n

      \u00a0Pomo\u010dni glagol biti<\/h2>\n

      Z kratkim nezaver\u0161enim prezentom (nezaver\u0161. pz.) dela glagola biti se perfekt. Zaver\u0161eni prezent (zaver\u0161. pz.) nam poma\u017ee v kreiranju futura. Od dougega nezaver\u0161enega prezenta se ne delaju druga glagolna vremena, al on slu\u017ei za nagla\u0161avanje ne\u0161terega dugovanja.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
      <\/td>\nkroatki
      \nnizaver\u0161. pz.<\/td>\n      		dougi
      \nzaver\u0161. pz.<\/td>\n      		zaver\u0161. pz.<\/td>\n<\/tr>\n
      ja<\/td>\nsem<\/td>\njesem<\/td>\nbu(de)m<\/td>\n<\/tr>\n
      ti<\/td>\nsi<\/td>\njesi<\/td>\nbu(de)\u0161<\/td>\n<\/tr>\n
      on, ona, ono<\/td>\nje<\/td>\nje<\/td>\nbu(de)<\/td>\n<\/tr>\n
      mi<\/td>\nsmo (sme)<\/td>\njesmo (jesme)<\/td>\nbu(de)mo (bu(de)me)<\/td>\n<\/tr>\n
      vi<\/td>\nste<\/td>\njeste<\/td>\nbu(de)te<\/td>\n<\/tr>\n
      oni, one, ona<\/td>\nsu<\/td>\njesu<\/td>\nbu(de)ju<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n