{"id":268,"date":"2013-05-05T13:55:18","date_gmt":"2013-05-05T13:55:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zvirek.net\/Kajkavskijezik\/?page_id=268"},"modified":"2017-11-01T13:56:26","modified_gmt":"2017-11-01T13:56:26","slug":"knjizevnost","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/kajkavski-jezik.eu\/en\/knjizevnost\/","title":{"rendered":"Kajkavska knji\u017eevnost"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

Kajkavska knji\u017eevnost\u00a0i pisci na Kajkavskomu jeziku<\/h2>\n

Kajkavska knji\u017eevnost se za\u010d\u00e9la razvijati od 16. stoletja v Horvatski, ter se do sredine 19. stoletja \u00a0razvila bogata i vsakoja\u010dka Kajkavska knji\u017eevnost. Kajkavska knji\u017eevnost je pisana naravno na Kajkavskemu knji\u017eevnemu jeziku.
\nKoncem 19. stoletja dohaja do pada produkcije Kajkavske knji\u017eevnosti zarad uvo\u0111enja \u0161tokavskega jez\u00edka v Horvatsku, no produkcija knji\u017eevnosti na Kajkavskem jeziku vendar ne stoaje.
\nKajkavskim jezikom se nastavilo aktivno govoriti i pisati i v 21. stoletju, v Horvatski i v Ma\u0111arski.
\nDo 16. stoletja se Kajkavski govoril ili pisal ruokom. Pis\u00e1ne Kajkavske rie\u010di nahajamo i v imenima mesta vre od za\u010detka pre\u0161estnoga jezeroletja.<\/p>\n

Od svojega za\u010detka v 16. stoletju, Kajkavska knji\u017eevnost spada v tipi\u010dnu Srednjo-Evropsku knji\u017eevnost, i spodobna je knji\u017eevnem stilom v Sloveniji, Slova\u010dki i Ma\u0111arski, z \u00a0\u0161terem je bila povezana. Pri tem su te veze bile dvosmerne – Kajkavska knji\u017eevnosti i knji\u017eevniki su utjecali i \u00a0stvarali knji\u017eevnost susednih zemlji, a knji\u017eevnost z o’teh zemli je pak utjecala na knji\u017eevnu kreaciju v Kajkavski regiji. Tie bli\u017ee\u0161i Srednje-Evropski krug je kulturni krug vnuter \u0161teroga se treba vrednuvati knji\u017eevnost Kajkavcov.<\/p>\n

KROATKI PREGLED KAJKAVSKE KNJI\u017dEVNOSTI \u010cEZ STOLETJA<\/strong><\/p>\n

Center bog\u00e1te Kajkavske knji\u017eevnosti ter center Kajkavskoga jezika je bil Zagreb1<\/sup>, akoprem su se knjige pisale i tiskale po celi Horvatski. Perva tiskara je bila v Nedeli\u0161\u010du<\/strong> (1573.), a tam prva tiskana Kajkavska knjiga je\u00a0Dekretum<\/strong> od Ivana Pergo\u0161i\u010da<\/strong> – leto dni kesne\u0161e. Pisane i tiskane su kronike i cirkvena literatura kak molitve i predekuvanja, kaj je bilo za edukaciju, isto kak i v drugem susednem krajemi Srednje Evrope (Slovenija, Austrija, \u010ce\u0161ka, Ma\u0111arska), \u0161tere je (Kajkavska) Horvatska bila del.<\/p>\n

Kajkavski jezik je nie bil lestor jezik cirkve i uprave, noa’njem je Kajkavska aristokracija – Zrinski, Pata\u010di\u010di i Or\u0161i\u010di – pisala vredna literarna dela. Zrinski su bili skroadnja velka feudalna familija, \u0161tera je dohajala v Kajkavsku Horvatsku i prihvatila Kajkavski jezik kak svoj, i \u0161tera ga je \u0161\u010ditila i dalje razvijala. Zarad izdaje od stroani drugeh velkeh2<\/sup>, “konkurentneh”\u00a0horvatskeh aristokratov (Dra\u0161kovi\u010di, Erd\u00f6dy) njihova puntarija protu Be\u010da je ni vuspela, a Kajkavci i Kajkavski su zgubili jednega od svojeh glavneh mecen i za\u0161\u010ditnikov.<\/p>\n

Zerinski grof \u010drez meglu<\/em>
\nkak slepec gre v Be\u010d.<\/em>
\nA nazaj ga nebu, a nazaj ga nebu, a nazaj ga nebu<\/em>
\nnigdar ve\u010d.
\n(M.K., Balade Petrice Kerempuha)<\/em><\/p>\n

V 18. stoletju, v doba presvetlenja, preva\u0111aju se knjige za decu i pi\u0161u se knjige za edukaciju Kajkavskoga v narodnem \u0161kolam, kreiraju se temelji proavopisanja, gramatike, rie\u010dniki, knjige za vu\u010d\u00e9nj\u00e8 abecede i matematike.<\/p>\n

Jena pelda kajkavskega Knji\u017eevnjega jezika – z najstare\u0161ega horvatskoga bontona:
\n<\/strong><\/em><\/p>\n

\u201cHode\u010d, z rukami ne pristoji se sejati; niti, sede\u010d, z nogami zvoniti ali s perstmi bubnjati; niti zubmi \u0161kripati niti cviliti; niti zehavaju\u010d, kakti vuk zavijati; niti se kakti mu\u017eina ze vsem \u017eivotom rastezati.\u201d<\/em><\/p>\n

\u201cKuliko je mogu\u010de, \u010diste zube i ruke der\u017ei, ter ako bi kaj med zubmi bilo, ne pristoji se z no\u017eem ali z vilicami, a jo\u0161\u010de menje z nohtmi van vaditi; nego ako je potrebno, tak s perom ali slamicum, ter i onda z rubcem vusta na stran obernjena zakriti. A vu nosu s perstom dupsti i vu njem kakti \u010dervov iskati ne pristoji se…<\/em>\u201d
\nJuraj Mulih<\/strong><\/em>, Regule roditelov i drugeh star\u0161eh \/ Regule dvorjanstva, 1742 (Reprint<\/strong><\/em>\u00a02002, Ed. Alojz Jembrih, Kaikavianna):<\/p>\n

Na po\u010detku 20. stoletja se razvija Moderna epoha Kajkavske knji\u017eevnosti – z svojem najjak\u0161im predstavnikom\u00a0Miroslavom Krle\u017eom, Franom Galovi\u010dom i Ivanom Goranom Kova\u010di\u010dom, Miklom Pavi\u010dom<\/strong>. Pi\u0161u se pesme i igraju se drame (Kalman Mesari\u010d<\/strong>) na Kajkavskom. Tie progres ide i dalje v drugi polovici 20. stoletja z pesnikom kak Zvonkom Kudeli\u010dem \u017dunom\u00a0<\/b>i\u00a0drugemi.<\/p>\n

V 21. stoletju pak dohaja do jedne proave Renesanse Kajkavskoga jezika.
\nLjudi odkrivlju da puno rie\u010di za \u0161tere su morti mislili da su to rie\u010di njihovega specifi\u010dnega lokalnega Kajkavskoga dijalekta, da su to zaprav rie\u010di Kajkavskoga knji\u017eevnoga jezika, \u0161tere su oni zader\u017eali v govoru, v truc ili prav zato kaj se knji\u017eevni Kajkavski ni vu\u010dil skradnjih 150 let. Tak se more povedati da se knji\u017eevni Kajkavski jezik zader\u017eal v Kajkavski knji\u017eevnosti, ali i v govoru.<\/p>\n

Spod doajemo z\u00e9br\u00e0nu listu glavnih del’ bog\u00e1te Kajkavske Knji\u017eevnosti, skup s Kajkavskem rie\u010dnikom, gramatikami i proavopisanjem – za Va\u0161u referencu i vu\u017eivanje v dobri rie\u010di i i\u0161\u010de ljep\u0161em jeziku.<\/p>\n

MOD\u00c9RNA KAJKAVSKA KNJI\u017dEVNOST –\u00a0<\/strong>zebr\u00e1no, konstantno se aktualizira z nove\u0161em knjigam.<\/em><\/p>\n