{"id":486,"date":"2013-07-10T12:22:46","date_gmt":"2013-07-10T12:22:46","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zvirek.net\/Kajkavskijezik\/?page_id=486"},"modified":"2023-10-30T12:22:04","modified_gmt":"2023-10-30T11:22:04","slug":"o-portalu","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/kajkavski-jezik.eu\/en\/o-portalu\/","title":{"rendered":"O portalu"},"content":{"rendered":"

Ove je 1. i vode\u010di Portal\u00a0o Kajkavskemu jeziku<\/em><\/strong> na<\/strong> <\/em>Kajkavskemu jeziku<\/em>.
\n<\/strong>
\nNikaj logi\u010dne\u0161e, bute\u00a0povedali, o Engleskomu jeziku se najbol\u0161e pi\u0161e na Engleskomu, o Nem\u0161komu na Nem\u0161kemu, pa smo se tak i mi zapitali zakaj ni\u0161\u010de tak ne pi\u0161e o Kajkavskemu? Istina, postoje jako dobra dela na Kajkavskomu jeziku o Kajkavskomu, al ona su vre stoara, i od uonda se Kajkavski jez\u00edk vendar razvil.
\nLeta i leta nevu\u010denj\u00e1 Kajkavskoga jezika po \u0161kolam su gloavni razlog zakaj ni\u0161\u010de ne pi\u0161e o Kajkavskemu jez\u00edku “kak se \u0161ika”, i to nas je dodatno motiviralo zasukati rukoave i prijeti se dela.
\nTak je nastal ov portal, ki\u00a0na jenom mestu doaje vse va\u017ene informacije o Kajkavskemu jez\u00edku<\/strong>.
\n
\nCILJ PORTALA<\/strong><\/p>\n

Portal Kajkavskega jezika je projekt \u0161teroga razvija Kajkavska Renesansa. Cilj projekta je povek\u0161ati razmevanje knji\u017eevnega Kajkavskoga jezika, a prek njega i razmevanje vseh Kajkavskeh dijalektov. Isto tak je cilj projekta biti pelda kak pisati o Kajkavskemu jeziku na Kajkavskemu jeziku.<\/p>\n

Ciljne grupe su deca i\u00a0mloadi\u00a0\u0161teri\u00a0o\u010du znoati ve\u010d o svojem materinjskem jeziku, vu\u010ditelji\/ce \u0161teri vu\u010d\u00e9 Hrvatskoga jezika, pisci \u0161teri o\u010du pisati na Kajkavskemu, i vsi drugi \u0161teri se o\u010du nav\u010diti ili osve\u017eiti svoje znanje Kajkavskega jezika. Materijal se more koristiti za prezentacije o Kajkavskemu jez\u00edku v Temeljnim i Srednjem \u0161kolam.
\nDruge ciljne grupe su studenti jezikov, vre diplomirani kroatisti \u0161teri su se i\u0161\u010de vu\u010dili stoaru dogmu da je Kajkavski narje\u010dje a ni jezik – oni ovdi moreju dobiti najfri\u0161ke\u0161e informacije; a i ne\u0161tera gospoda z HAZU v \u010dijem smo delom videli tverdnje da bi Kajkavski kakti\u00a0bil “ekavski jezik”- krivo!<\/p>\n

Projekt se dela vnuter programa Revitalizacije Kajkavskega Jez\u00edka. Zakaj revitalizacija?
\n
\nJer jeziki su ni lestor sredstva komunikacije, nego prezentiraju tkivo kulturalnih izra\u017eaji, oni su nositelji identiteta, vrednosti i pogledov na \u017eivlenje.<\/strong><\/p>\n

\u010ce jen jezik nestoane, vse to skup z njim nestoaje. V slu\u010daju Kajkavskega to zna\u010di nestanek cele Kajkavske kulture. Nam je ona, kak izra\u017eaj na\u0161ega najglabok\u0161ega identiteta preve\u010d droaga da bi to lestor tak dali. I na koncu, ne delamo nikaj kaj vsi drugi v svietu ne delaju – vsi se trude s\u010duvati i razviti svoju kulturu, v dijalogu z drugemi, jer kultura je energija dru\u0161tva, i ona stvoarja vrednosti zarad \u0161terih se dru\u0161tvo razvija – ili degradira.
\nIli kak internacionalna inicijativa\u00a0Agenda 21 for culture<\/a>\u00a0v javni diskusiji potver\u0111uje:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Portal prezentira \u017eivega Kajkavskega jez\u00edka, kakov se govori v Severni Horvatski \/ Kajkavski Regiji<\/strong>, vek\u0161inum zvun urbaneh centrov. <\/strong>Tega \u017eivega jezika smo kak zvirni govorniki oplemenili z regulami knji\u017eevnega Kajkavskega jezika lestor tam gde su one fal\u00edle, a to je bilo hitvalno.<\/p>\n

Jer priek 90% ovdi pisanega jezika se fest govori v raznem Kajkavskem krajom, kaj nam je bila najvek\u0161a motivacija za ov Portal.\u00a0Spomina se, a nigdi se ne pi\u0161e, zvun Kajkavskeh pesmikov.
\nOv portal prezentira kak se pi\u0161e tie \u017eivi Kajkavski jez\u00edk \u0161teroga \u010dujemo i govorimo vsaki den.
\n<\/strong>Uonemu ostanku ki je menj\u0161i od 10%, morti 5, tam gde su rie\u010di bile zgublj\u00e9ne,\u00a0smo dodali rie\u010di \u0161tere su s\u010duvane v ob\u010dinski Kajkavski literaturi.
\nNa pervi pogled more biti malo te\u017ee\u0161e za \u010diteti, z dvoa razloga.
\nJeden je da je Kajkavec ni preve\u010d vu\u010den \u010diteti na Kajkavskemu, nego lestor govoriti. Za to Vam poma\u017ee \u010de \u010ditete na gloas – mam bute razmeli!
\nDrugi je je zato kajti\u00a0pi\u0161emo korienski<\/strong> – kaj je v duhu knji\u017eevnega Kajkavskega jezika. <\/strong>Vek\u0161ina Slavenskih i Europskih jezikov se der\u017ei korienskoga pisanja.\u00a0Nekoriensko pisanje der\u017eimo za degradaciju jezika. Priek korienskega pisanja se kreira svestne\u0161i odnos proti jeziku. Brez korienskega pisanja se sviest o re\u010di lek\u0161e zgub\u00ed. I\u0161\u010de ve\u010d nekoriensko pisanje, kak v \u0160tokavskem, uvodi nepotrebne komplikacije \u0161tere nisu konzistentno re\u0161ene. Koriensko pisanje zaprav olehkoti \u010ditenje, lestor se treba na’to vu\u010den biti.<\/p>\n

KAK SE \u010cITA OV PORTAL?<\/strong>
\nKarakteristi\u010dno za Kajkavski su njegvi dvoglasi ili diftongi. Diftongi su dvoa gloasa stopljena v jen “medgloas”. Zna\u010di “uo<\/em>” se ne zgovarja odvojeno kak dvoa gloasa\u00a0-u-o<\/em>, neg stopljene v gloas med\u00a0-u<\/em>\u00a0i -o<\/em>.
\nMakar se v knji\u017eevnem Kajkavskem diftongi vek\u0161inum ne pi\u0161u (no v modernem pesmam jih pesmiki vendar pi\u0161u), mi smo jih pisali z dvoa razloga: tak da se oni v rie\u010di moru pre\u010ditati i od ljudja \u0161teri ne poznaju Kajkavski, a drugo da Kajkavci soami ne \u010diteju rie\u010di krivo bez diftongi.<\/p>\n

ie<\/strong>\u00a0– gloas med i<\/strong> i e<\/strong>\u00a0(jat). <\/em>more i\u0161\u010de zvu\u010dati kak e <\/em><\/strong>i kak ei<\/em><\/strong>
\noa<\/em><\/strong>\u00a0– <\/i>gloas med o <\/i><\/strong>i a<\/i><\/strong> (dvogloas\/diftong)
\nuo<\/strong>\u00a0<\/em>– gloas med u<\/em><\/strong> i o<\/em><\/strong>\u00a0\u00a0(dvogloas\/diftong)
\ner – <\/strong><\/em>pelda: \u010derni, \u010derv, kerv
\n<\/strong><\/em>V Kajkavskomu postoji slogotvorni –er<\/strong><\/em>, menje ili ve\u010d v vnogem Kajkavskem govorom i rie\u010dima, tak da ga pi\u0161emo. On se pi\u0161e v i knji\u017eevnemu Kajkavskemu (a i v Hrvatskomu predi!), a pi\u0161e se i vu drugem, Kajkavskemu spodobnem jez\u00edkom, kak \u010ce\u0161kem.<\/p>\n

v\/vu –<\/strong><\/em>\u00a0vek\u0161inum pi\u0161emo “v<\/strong><\/em>“ vmesto <\/strong><\/em>“vu<\/strong><\/em>” (v<\/strong> tekstu, v<\/strong> selu). Knji\u017e\u00e9vne bi bile “vu<\/em><\/strong>“, al vek\u0161inum se v<\/span><\/strong> govoru zader\u017eal. Vsejedno, i “vu<\/strong><\/em>” je naravno korektno pisati.<\/p>\n

Naglasek \u00b4<\/strong> – ozna\u010duje lestor naglasno mesto, a ni kvalitetu naglaska po Tem\u00e9ljni Kajkavski Akcentuaciji. Pri ozna\u010duvanju smo se ravnali po stare\u0161i naglasni grupi. Pelda: vu\u010d\u00edti se, tem\u00e9ljna, jez\u00edk<\/em>. Ozna\u010duvanje mesta naglaska je va\u017eno jer bi druga\u010d puono ljudja \u010ditelo krivo, s \u0161tokavskem naglaskom.<\/p>\n

Poar rie\u010di z knji\u017eevnoga Kajkavskega, \u0161tere su ve\u010d ni pozn\u00e1te \u0161ir\u0161em publikumu, smo markirali s prevodom. Dosta je da z mi\u0161om prejdete prek rie\u010di, i dobili bute prevoda!
\nJedna takva re\u010d je pelda a druga lestor. Rie\u010d pelda je knji\u017eevna Kajkavska a autori ovoga portala su je i\u0161\u010de \u010duli i vu\u010dili kak \u017eivu re\u010d v govoru.<\/p>\n

Ves sader\u017eaj portala se temelji striktno na navu\u010dnem faktom, i vse reference su navedene (ili budu dete poido\u010d).
\nV projektu smo se ravnali proti knji\u017eevnemu Kajkavskemu jeziku, ki je moajka vseh Kajkavskih dijalektov jer je razvijal, koristil i s\u010duval govorne Kajkavske re\u010di, i proti \u017eivemu govornemu jeziku.
\nV slu\u010daju da postoji ve\u010d varijanti rie\u010d v govornem jeziku (n.p.\u00a0\u0161teri,\u00a0teri<\/em>\u00a0i \u0161tokav.\u00a0koji<\/em>), a v govornem jeziku se morti zader\u017eal autenti\u010dne\u0161i, Kajkavski oblik re\u010di, uonda smo naravno vzeli autenti\u010dnu re\u010d, zna\u010di\u00a0\u0161teri<\/em>\u00a0\u2013 \u00a0\u0161tera ovdi\u00a0spoaja govorni jezik z autenti\u010dnem knji\u017eevnim ki bi bil\u00a0koteri<\/em>, (k+t\u00a0->\u00a0\u0161t,\u00a0kaj je \u010desta glasovna zmena v Kajkavskem govorom, prisutna vse po vsuod od Medjimorja prek Zagorja do Moslavine).
\nZa gramatiku smo koristili ve\u010d zvirov (nabrojanih na stroani\u00a0Kajkavske literature<\/a>), ali i Jezi\u010dnicu Horvatsko-Slavinsku Jo\u017eefa Gjurkove\u010dkega.
\nZa diftonge niesmo uvodili specijane foneme, jer Portal ne cilja na lingviste nego na \u0161ir\u0161u publiku \u0161tera se zanima za Kajkavski jezik a (i\u0161\u010de) ga se nemre vu\u010diti v \u0161koli ili na Vsevu\u010dili\u0161\u010du.\u00a0Lingvistom bu itak jasno o \u0161terem se glasom tu dela. Cilj portala je ni lingvisti\u010dka analiza, nego jezi\u010dna sinteza, i to sinteza knji\u017eevnega jezika z govornem, tak da ost\u00e1ne autent\u00ed\u010dna i mod\u00e9rna.<\/p>\n

JEZ\u00edK KAK KULTUROLO\u0160KI FENOMEN
\n<\/strong>Jezik je sociolo\u0161ki i kulturolo\u0161ki fenomen. Jezik se razvija lestor vnuter dru\u0161tva, i \u010de vre navek ne definira specifi\u010dno dru\u0161tvo, kaj je itak vek\u0161inum njegva funkcija, jezik karakterizira dru\u0161tvo.<\/p>\n

Jezik je nositelj kulturolo\u0161kih i spiritualneh vrednosti specifi\u010dne kult\u00farne grupe.<\/strong> Jezik i rie\u010di nam odkrivlju jedinstvenoga govorn\u00edkovoga\u00a0<\/strong>odnosa proti univerzumu i prestiru okoli njega, \u010dez rie\u010di i njihovu upotrebu.<\/strong> Jezik je ni lestor lingvisti\u010dka kategorija. Lingvisti\u010dka kategorija je lestor jedna abstrakcija jezika, \u0161teri egzistira v puno ve\u010d dimenzij, i kak takva lingvisti\u010dka kategorija ni dosta za razm\u00e9ti jez\u00edka. \u010ce o\u010deme razmeti jez\u00edka, moramo pozn\u00e1ti ve\u010d kategoriji zvun lingvisti\u010dke – kategorije kak kulturolo\u0161ku i poviestnu, \u0161tere su inherentne jeziku, te jih zvirni govorniki nesviestno predpostavljaju. Lestor \u010dez razmevanje tih kategorij se more jeden jez\u00edk razmeti. A \u010dim ve\u010d jez\u00edkov razmeme, tim ve\u010d razmeme i na\u0161 vlastiti jez\u00edk.
\nOv portal o jeziku je po’tem jedinstveni jer spoaja antropolo\u0161ke, povijestne i lingvisti\u010dke fakte o Kajkavskemu jeziku ter \u010ditavcu prezentira mogu\u010dnost razmeti \u0161ir\u0161u dimenziju i va\u017enost jez\u00edka.<\/p>\n

LINGVISTI\u010cKA VSAKOJA\u010cKOST I NOVE TEHNOLOGIJE<\/strong>
\nS portalom Kajkavskoga jezika o\u010demo dati ve\u010d prestira Kajkavskomu jeziku v javnosti, prestira jenomu autenti\u010dnemu jeziku Srednjo-evropske regije. Lingvisti\u010dka vsakoja\u010dkost v dru\u0161tvu je preduvjet oder\u017eivega dru\u0161tva, ali i dru\u0161tveni kapital. Odurjavanje jednega jezika \u2013 kak se to delalo s Kajkavskem skradnjeh 100 let,\u00a0lestor\u00a0osiruma\u0161uje dru\u0161tvo. To je znal i govoril i jeden \u0160afarik Ilirom da naj paze na Kajkavski jezik, al ga proto-jugoslavenska bratija Iliri nisu poslu\u0161ali. No onda su bili autoritarni cajti, a denes je pravica na jezik tem\u00e9ljna ljudska pravica.
\nZnanjem Kajkavskoga jezika, ki je gloavni nositelj Kajkavske kulture, nam se pribli\u017eavlje bog\u00e1ta, mod\u00e9rna i starie\u0161a Kajkavska literatura, i.e. cela jedna autenti\u010dna i vis\u00f3ko razvij\u00e9na kultura!<\/p>\n

\n
\n

Mario Jembrih<\/strong>:\u00a0<\/strong>project leader
\nMartin Bagi\u010d<\/strong>: portal development & grammar articles
\nIvana Tkal\u010di\u010d<\/strong>: design<\/p>\n

kontakt: kaj<\/strong>\u00a0piknja\u00a0<\/em>jezik<\/em><\/strong>\u00a0at<\/em>\u00a0<\/em>zvirek<\/strong>\u00a0piknja<\/em>\u00a0<\/em>net
\n<\/strong>
\nKaikavian Renaissance cooperates with international linguists and scientists and is supported by them.
\nThis portal was made by native Kaikavian speakers, based on following sources:<\/p>\n