Veto su karakteristike Kajkavskoga jezika štere on deli s Zahódno-Slavenskem jezikom kak Slovačkem, Češkem i Poljskim.
Lista je nie konečna, i spodobosti Kajkavskoga s njemu spodobnem Slovačkem, Češkem i drugem Zahódno-Slavenskem jezikom ga je puno več.
Veze Kajkavskoga jezika s Srednje-Slovačkem govorom je prvi pokazal Mijo Lončarić((Lončarić, Mijo 1992/93: PRILOG JUŽNOSLAVENSKO-ZAPADNOSLAVENSKIM ODNOSIMA, S POSEBNIM OBZIROM NA SLOVAČKO-KAJKAVSKE VEZE)), no neje navel vse piknje z naše liste.
Tak je ovo 1. komparativna lista Kajkavskoga s Slovačkem i Zahódno-Slavenskem jezikom, štera jasno kaže spodobnost Kajkavskoga jezika s njemu bliskim Slovačkem i Češkem.
Nažalost, kak i vnogo drugo na ovemu Portalu, ovo se ne vučí v školi niti na vsevučilišču vu Horvatski. Nadame se da bu lista inspirirala studente jezikoslovlja i lingviste kaj obernu več pažnje na te za Kajkavski jezik važne veze, kajti vezda konečno imaju temelje gde i kak početi.
Ovdi je prezentacija v PDF-formatu za doli si pobrati.
Kajkavski | Slovački Češki Poljski | Paska |
---|---|---|
Originalne ime: Slovenski jezik | Slovački originalne ime: Slovenski jezik | Kajkavci su imenuvali svojega jezika Slovenski do začetka 18. stoletja, od gda su ga pod pritiskom junački doteploga/pobegloga Harvatskoga plemstva začeli imenuvati Horvatski |
Spodobnost Kajkavskoga jezika s Zahodnoslavenskem se vidi v lexiku: - spodobni - oblok - pušča | Slovački podobný Češki: podobný Polski: podobny Slovački oblok Polski: puszcza | štok. bhs jeziki (bosanski, hrvatski, srbski, černogorski): -sličan -prozor -pustinja |
Dvogloasi / diftongi uo, oa, ie,... sieno | Slovački isto ima diftonge ô, ia, iu, ie. seno - zgovarja se isti diftong kak v kaj. sieno | štok. bhs jezik nema diftonge |
nie ga sibilarizacije: nie ga zmene fonemov k, g, h v c, z, s (nominativ plurala, dativ i lokativ): ruoka → ruoki, noga → nogi, svrha → svrhi | Slovački isto nema: nom. ruka, noha, gen. ruky, nohy | Kajkavci i Slovaki(zvun nom. pl. peršone:Polak–Polaci, čudák – čudáci) nemaju 2. slavensku palatalizaciju. Štokavski pak ima 2. slav. palatalizaciju pa tak i sibilarizaciju. |
Deminutiv muški rod ima sufiksa -ek ili -ec | Isto Slovački i Češki: chlap (muž) – chlapec (mužek) | štok. bhs jezik nema -ek niti -ec |
Vnogi deminutivi su hipokoristiki – imenice štere izražavlju osečaja droagosti. Kajkavski je droagi jezík, jezik serdca: majčica, zemlica, deklica, dečec, cujzek, kokotiček, trsek moj, tatek, japek, striček, kumek, kruhek, zajček, autek, pesek, cugek, bogek, bogec (sažaljenje proti siromašnem), sončece. | hipokristiki se koriste isto tak Slovačkemu i Ruskomu jeziku | štok. bhs jezik jih ne koristi vu tem smislu, tu se odmeknul od Slavenskoga jezika i mentaliteta |
v– pred -u i -o: vusnica, vugurek, vuho, vulica, vu, vogel | Slovački niema, ali ima Češki v dijalektom | Ukrajinski i Beloruski moru imeti protetski v- pred -u i -o |
Futur kak v slovenskom i zahódno-slavenskem jezikom: Ja bu(de)m čital | Polski : Ja będę czytał Slovački: Budem čítať Češki: Já budu číst | štok. bhs jezik (srb-hr-bos-črnogor): Ja ću čitati |
Supin ide z glagolom gibanja: idi spat, p(oid)eš bežat, budem išel čitat | Supin je egzistiral v Češkemu do v 20. stoletje (jit spat), a denes je spojeni s infinitivom: “jdu spat”* | Supin je fela glagolske imenice z Staroslavenskega. štok. bhs jezik nema supina |
Nie ga vokativa → niti palatalizacije v deklinaciji: vuok idi v kraj! | Slovački isto nema vokativa | interesantne je da ga vokativa nie nit v Ruskomu kajti su 1917. komunisti meknuli cirkveno-slavenski |
Genitiv plurala muškega roda je –ov: dečecov, čuonov | Ove je točno kak v Polskomu, Češkemu i Slovačkomu, ter kak i na Ruskomu | |
Plural muškega roda ima korektnega kratkoga sufiksa –i: obloki, brodi, kabli | Normalne v Zahódno-Slovenski vehi jezikov, lestor neštere grupe imaju -ovi (ovia, ové, owie), obadve mogučnosti | štok. bhs jezik ima sufiksa -ovi |
Genitiv purala nema sufiksa: leta → let, krave → krav; sela → sel | Iste | štok. bhs jeziki (srbski, hrvatski, bosanski, črnogorski..vrag bi jih vse znal) imaju sufiksa -a |
Sufiks v akuzativu isti za živa bitja i niežive stvoari: imaš auta, imaš rada Kneza Ljudevita | isto kak i v Slovačkemu | |
Staroslavenski glasi Jeri su se razvili v Jat –e: lehki, sen, deska, steza, denes, veter, pekel | Slovački isto sen, deska, stezka, dnes, vietor, peklo Češki: lehký, sen, deska, dnes, vítr, peklo | Kajkavski Bednjanski dijalekt za denes je gnes. Isto tak je gnes i v (pol-)kajkavskem govorom kak Pr(v)leški, Prekmurski i Porabski (se nahaja nad Prekmurjem v Vugerski). Očivestno veza ide vse od Bednje pa do Slovačke. -v štokavskem bhs jezikom su se Jeri razvili v -a- ... grdoo br(al)e!:: laki, san, daska, staza, danas, vjetar, pakao |
Slogodelajuče –r se zgovarja i piše –er: černi, červ, tern | Zahódnoslovenski od fele do fele isti zgovor: cerny, červ | štokavski: crni, crv |
Sčuvana praslavenska suglasnička skupina čr–: črešnja | Slovački čerešňa Poljski czereśnia | štokavski trešnja |
odperti -e v praslavenskemu sufiksu –me: ideme, očeme, živeme, (i)mame vmesto -mo | veza s Zahódno-slavenskem jezíkom | |
palatalni rj: zorja, morje, škarje / škoar(i)je, odgovarjati | Češki moře. –ře je -рѣ |
*((Corbet & Comrie 1993: The Slavonic Languages. Routhledge, s. 486.))
Nagradno pitanje: Vezda si premislite jel je Kajkavski jezik bližeši po svojemu razvoju Slovačkomu ili štokavskomu jeziku, i zakaj Vam lažu v školi i na vsevučilišču?
Fala Jozefu Mikiti šteri je dodal pelde za Slovački i Zahódno-Slavenski!