Popis zmen*:

  • nepostojani e
  • prieglas
  • palatalizacija i jotacija
  • v govoru: zvučna glasovna zmena (jednačenje suglasnikov po zvučnosti)
  • mestna glasovna zmena (jednačenje suglasnikov po tvorbenom mestu)
  • vmetanje slova –l (epenteza)
  • i drugi: (izpadanje pojedinačnoga suglasnika ili sloga, alternacije suglasničkih skupov, preširivanje)

Nepostojani e

Nepostojani e je osebujni gloas šteri v nekih pridevih, imenicah ter zamenicah postoji lestor v nešterih padežih (največ v nominativu), a v drugih ne.

  • stolec > stolca
  • bogec > bogca
  • hitvalen > hitvalnega
  • ves > vsa > vsi

Nepostojani e ne nestaje v nekih slučajih, (pelda -če se dela o dodanom nastavku).

  • gumbek > gumbeka
  • stolček > stolčeka

Prieglas

Prieglas je zmena glasa o z glasom e pred gloasi: č, ž, š, lj, nj, c, r

  • prijatelj > prijateljov > prijateljev
  • središče > središčom > središčem
  • muž > mužom > mužem (plural)

Palatalizacija i jotacija

Palatalizacija v Kajkavskom jeziku ne postoji v takvi meri kak v standardnom hrvatskom jeziku.
V palatalizaciji i jotaciji dohaj do zmene palatali v nepalatalne gloase. V jotaciji se gloas j spoaja z drugim gloasom kak bi se dobil palatalni gloas, a v palatalizaciji se nepalatalni gloas, zarad sledečega gloasa pretvara v palatalni gloas.

Pelde:

  • Nega palatalizacije v vokativu kajti Kajkavski nema vokaktiva,
  • Nega je v kajkavskom prezentu: tečeju-tečem vmesto “teku-tečem”, i pečeju-pečem vmesto “peku-pečem”
  • Isto tak neje “lovac-lovčev” ili “stric-stričev” nego lovec>lov(e)cov, i stric>stricov
  • vrh + -ek > vrhek (nie vršek)
  • rak > rakec (nieje račič)

Palatalizacije ga je v:

  • Oreh > Orešje
  • Breg > Brežje
  • Bog > božji.
  • isk(ati) + -jem > iskjem > isčem > iščem
  • potok + -je > potokje > potočje
  • serc(e) + -en > sercen > srčen
  • Jotacija:
  • tern + -je > ternje > ternje

Je ga i dvojnosti:

  • knjig(a) + -ica > knjigica il knjižica

Zvučna glasovna zmena v govoru (jednač. suglasnikov po zvučnosti)

Toa zmena se more čuti lestor v govoru, a v pisanju ne bilježimo zvučne zmene, zarad korijenskega pisanja. Znači da korijen temeljne rieči ostaje sčuvani. Tak je vu vekšini Slavenskeh i Evropskeh jezíkov.
Ak se skup najdu zvučnik i bezzvučnik, ne bu se dogodilo niš.

Zvučnik b d g z ž v ø ø
Bezzvučnik p t k s š č f c h
  • vučiti > vučbenik
  • opaz(iti) + -ka > (o)pazka
  • vrabec > vrabca
  • raz- + serditi > razserditi

Mestna glasovna zmena (jednač. suglasnikov po tvorbenom mestu)

Glasi s z h z n
Pred glasim č dž lj nj p b
Zmena v š ž m
  • terbuh > terbuščec
  • prositi > prošnja
  • oprost > (o)proščenje
  • voziti > vožnja
  • obraniti >  obramba > obrambeno

Vmetanje slova l (epenteza)

Gda se skupa najdu slove  p, b, m, v z slovom j, zmed njih se vmeče slovo l štero se stoaplje z slovom j tvoreči lj.
Pelde: g(e)rmlje, divlji, zdravlje


* pogleč išče na 1. stroani o distinktivnem karakteristikam Kajkavskega jezika

Scroll to Top