Prezent

Glagol v prezentu se zestoji od prezentnega temelja i sufiksa.
Sufiks ima dva dela. Prvi del more biti samoglasnik (a, e, i, je) ter se v prezentu ne mienja, a drugi del ovak ovisi o broju i govorniku:

govornik ja ti on, ona, ono mi vi oni, one, ona
drugi del -m -š -Ø -mo/e* -te -ju

* 1. lice plurala more imeti i sufiksa -me (pelda mi budeme). Sufiks -me se ne nahaja vu književnem Kajkavskem, ali postoji vu vnogem Kajkavskem krajem v govoru (Zagorje, Prigorje, Turopolje,..). Nastavek -me je starejši od -mo i dopuščen, a nahaja se i v drugih slavenskih jezikih kak v Bugarskem, Češkem ter Slovačkem.

delati delam delaš dela delamo delate delaju
znati znam znaš zna znamo znate znaju
sedéti sedím sedíš sedí sedímo sedíte sedíju
piti pijem piješ pije pijemo pijete pi(je)ju
iskati iščem iščeš išče iščemo iščete išč(e)ju

Prema prvem delu nastavka se zoveju i 4 kategorie glagolov (a-kategoria, e-kategoria, i-kategoria ter je-kategoria). Tipične pelde: znam, zaprem, sedim, pijem. V nekih se glagolih pripetljuje jotacija, pa more zgledati kak da su e-kategorie, al su zaprav  je-kategorie kak: režem (rez-je-m, rezati), iščem (isk-je-m, iskati).

Pri nešterih glagolih, ki imaju pervi del nastavka je, se more pripetiti vmetanje slova l. To se na peldu pripetljuje z glagolom popevati ki poleg oblika popevam, ima i oblik popevljem (popev + -l + jem).

            • popevati:
                  1. popevljem, popevlješ, popevlje, popevljemo, popevljete, popevljeju
                  2. popevam, popevaš, popeva, popevamo, popevate, popevaju

 Perfekt

Glagol v perfektu se zestoji od dveh rieči – glagolskega prideva radnoga (GPR) i pomočnega glagola biti (v nezveršenom prezentu). Glagol v perfektu ovisi o rodu, broju ter govorniku (štera osoba – ja, ti, on,…).

osoba ja ti on, ona, ono mi vi oni, one, ona
pomočni gl. sem si je smo (sme) ste su
            • znati: sem znal, si znal, je znal, smo znali, ste znali, su znali
            • čerljigati: sem čerljigal, si čerljigal, je čerljigal/a, smo čerljigali, ste čerljigali/e, su čerljigali
            • sediti: sem sedil, si sedil, je sedil, smo sedili, ste sedili, su sedili
            • iskati: sem iskal, si iskal, je iskal, smo iskali, ste iskali, su iskal
            • popevati: sem popeval, si popeval, je popeval, smo popevali, ste popevali, su popevali

Za primer su vzeti glagoli v mužkom rodu.

 Futur

Glagol v futuru se zestoji od GPR i pomočnega glagola biti (v svršenom prezentu). Futur v Kajkavskem se formira isto kak v Slovenskem, Češkem i Poljskem jeziku, ter je veza Kajkavskega jezíka z’otem Zahódno-Slavenskem jezikom. Glagol v futuru je ovisen o rodu, broju ter govorniku (ja, ti, on,…).

osoba ja ti on, ona, ono mi vi oni, one, ona
pomočni gl. bu(de)m bu(de)š bu(de) mo/e bu(de)te bud(ej)u
            • vkaniti: bum vkanila, buš vkanila, bu vkanila, bumo vkanile, bute vkanile, bud(ej)u vkanile
            • čerljigati: bum čerljigala, buš čerljigala, bu čerljigala, bumo čerljigale, bute čerljigale, bud(ej)u čerljigale
            • sediti: bum sedila, buš sedila, bu sedila, bumo sedile, bute sedile, bud(ej)u sedile
            • iskati: bum iskala, buš iskala, bu iskala, bumo iskale, bute iskale, bud(ej)u iskale
            • popevati: bum popevala, buš popevala, bu popevala, bumo popevale, bute popevale, bud(ej)u popevale

Za peldu su vzeti glagoli v ženskom rodu.

Kondicional

Glagol v kondicionalu se zestoji od GPR i rieči bi (oblik nastal od pomočnega glagola biti v aoristu). On ovisi o rodu i broju.

            • znati: znal bi, znali bi
            • čerljigati: čerljigal bi, čerljigali bi
            • sediti: sedil bi, sedili bi
            • iskati: iskal bi, iskali bi
            • popevati: popeval bi, popevali bi

Za peldu su vzeti glagoli v mužkem rodu.

Imperativ

Glagol v imperativu se zestoji od prezentnega temelja i sufiksa.

Sufiks ima dva diela. Prvi del more biti Ø, –j il -i, a on je ovisen o prezentnem temelju. Občinski, če prezentna osnova zvršuje na:

  1. j, prvi del bu bil Ø
  2. suglasnik, prvi del bu bil i
  3. samoglasnik, prvi del bu bil j

Drugi del naznačuje broj i govornika i to ovak:

govornik ti mi vi
drugi del -Ø -mo -te

Pelde:

  • znati: znaj, znajmo, znajte
  • čerljigati: čerljigaj, čerljigajmo, čerljigajte
  • sediti: sedi, sedimo, sedite
  • piti: pij, pijmo, pijte
  • iskati: išči, iščimo, iščite

Če govornik soam sebi zapovieda, rabil bu oblik za ti.

Če se imperativ odnosi na negovornika (on, ona, ono, oni, one, ona) z kim se govornik ne spomina, uporabljal bu se izraz naj:
naj zna, naj riše, naj sedi, naj pije, naj išče.
Vet’ izraz je nastal sklapanjem prezenta glagola v 3. os. jednine i rieči “naj“ *
* če se “naj”  rihta na 3. osobu jednine ima išče i značenje “ni to delati!” (Engleski don’t!)

Scroll to Top