Deklinacija (kaj. prememba) je zmena rieči gde one čez padeže menjaju svoje sufikse. Kak takva je tipična za Slavenske jezike. Menjanje sufiksov v deklinaciji se more najti i v drugih neslavenskih jezikih, al v menjši meri, kak rečemo v Nemškom, gde se člani menjanju (np. der, des, dem, den) ili v Engleskom z svojem posesivnem oblikem (John > John’s) ki je ostatek genitiva, ili v deklinaciji osobnih zamenic (I > me, he > him, she > her). Rieči se dekliniraju tak da im se na temelje mečeju odgovarajuči sufiksi.
Kajkavski jezík ima šest padežov. Vokativ je identični nominativu pa se ne navodi.
Vupitne zamenice gdo/što i kaj
| N |
gdo (što/šte) |
kaj |
| G |
š/teroga |
česa |
| D |
š/terem |
čemu |
| A |
š/teroga |
kaj |
| L |
š/terom/u |
čemu |
| I |
š/terem (kem) |
čem |
Vupitni predlogi
| NOMINATIV |
Ø |
| GENITIV |
od, brez/bez, ob, okoli, ober, z/iz |
| DATIV |
Ø |
| AKUZATIV |
črez / čez |
| LOKATIV |
v/vu, na, po, pri |
| INSTRUMENTAL |
z/s, med, pred |
Deklinacija imenic
|
Muški rod |
Ženski rod |
Srednji rod |
| sufiks |
-Ø (človek) |
-a (vodja) |
-a (hiža) |
-Ø (stran) |
-o (selo) |
-e (vrieme) |
| padeži |
jed. |
vn. |
jed. |
vn. |
jed. |
vn. |
jed. |
vn. |
jed. |
vn. |
jed. |
vn. |
tantum (hlače) |
| N |
-Ø |
-i |
-a |
-e |
-a |
-e |
-Ø |
-i |
-o |
-a |
-e |
-a |
-Ø |
| G |
-a |
-ov |
-e |
-Ø |
-e |
-Ø (hiž) |
-i |
-i |
-a |
-Ø (sel) |
-a |
-en |
-Ø |
| D |
-u |
-om/em |
-i |
-am |
-i |
-am |
-i |
-im |
-u |
-om |
-u |
-e/am |
-e/am |
| A |
-a |
-e |
-u |
-e |
-u |
-e |
-i |
-i |
-o |
-a |
-e |
-a |
-e |
| L |
-u |
-ih |
-e |
-ah |
-e |
-ah |
-Ø |
-ih |
-u |
-ih |
-u |
-Ø (oveh vremen) |
-Ø (oveh hlač) |
| I |
-om |
-i |
-om |
-ami/emi |
-om |
-ami |
-ju |
-jum |
-om |
-i |
-om |
-ni |
-ami |
Rieči štere spadaju skupini, štera završuje z nultim nastavkom (-Ø), moreju imeti v muškom rodu v instrumentalu i sufiksa -um/-jum.
Deklinacija imenic v jednini je fest spodobna vu vseh slavenskeh jezikih, a Kajkavski je sčuval za razliku od štokavskih govorov nezjednačene sufikse v pluralu. (v štok. su zjednačeni: DLI -ima; KAJ. D -em, L -ih, I -i). V štokavskom je sufiks -ima je potekel z sufiksov za dvojinu. Ti sufiksi su se zaderžali v Kajkavskom v oblikeh za plural vekši od 2 jedinic (a to je zvirno slavensko – zato se ti obliki i imenuju dvojina): dvoa človeka > štok. DLI “dvama čovjekima.”
Deklinacija pridevov
|
Muški rod |
Ženski rod |
Srednji rod |
| Padeži |
jed. |
vn. |
jed. |
vn. |
jed. |
vn. |
| N |
-Ø |
-i |
-a |
-e |
-o (-e) |
-a |
| G |
-ega |
-eh |
-e |
-ih/-eh |
-ega |
-eh |
| D |
-emu |
-em |
-i |
-im/-em |
-emu |
-em |
| A |
-ega |
-e |
-u |
-e |
-o (-e) |
-u |
| L |
-emu |
-ih |
-e |
-ih |
-emu |
-ih |
| I |
-em |
-mi |
-um |
-emi |
-em |
-emi |
Deklinacija osobneh i posvojneh zamenic
Osobne zamenice (ja, ti, on, ona, ono, mi, vi, oni, one, ona)
| N |
ja |
ti |
on |
ona |
mi |
vi |
oni |
| G |
me(ne) |
te(be) |
(nje)ga |
nje |
nas |
vas |
njih |
| D |
m(en)i |
tebi |
njemu |
njoj |
nama |
vama |
njima |
| A |
me(ne) |
te(be) |
(nje)ga |
nju |
nas |
vas |
njieh |
| L |
meni/mej |
tebi/tej |
(nje)mu |
njoj |
nam/i |
vam/i |
njem/i |
| I |
menum |
tebum |
njim |
njum |
nami |
vami |
njimi |
Zamenica ono v svih padežih glasi isto kak zamenica on, a zamenice one ter ona (vn.) se dekliniraju isto kak i oni.
Posvojne zamenice (moj, tvoj, njegov, njen, njegov, naš, vaš, njihov, njihov, njihov)
Posvojne zamenice se menjaju tak da se na gori napisane temelje denu nastavki za deklinaciju pridevov.
Pelda: če povedam “moj pes”, rieč moj se deklinira ovak: moj, mojega, mojemu, mojega, o mojem, z mojem. Če pak velim “moja hiža”, moja se deklinira tak: moja, moje, moji, moju, o moje, z mojom.
Posvojna zamenica od ono glasi isto kak posvojna zamenica od on. Takajše i zamenice od oni, one ter ona imeju istu posvojnu zamenicu njihov.