Prezent

Glagol v prezentu se zestoji od prezentnega temelja i sufiksa.
Sufiks ima dva dela. Prvi del sufiksa more biti samoglasnik (a, e, i, je) teri se v prezentu ne mienja, a drugi del ovak ovisi o broju i govorniku:

peršona ja ti on, ona, ono mi vi oni, one, ona
2. del sufiksa -m -š -Ø -mo/e* -te -ju

* 1. lice plurala more imeti i sufiksa -me (pelda mi budeme). Sufiks -me se ne nahaja vu književnem Kajkavskem, ali postoji vu vnogem testosteron enantaat steroïde Kajkavskem krajem v govoru (Zagorje, Prigorje, Turopolje,..). Nastavek -me je starejši od -mo i dopuščen, a nahaja se i v drugih slavenskih jezikih kak v Bugarskem, Češkem ter Slovačkem.

delati delam delaš dela delamo delate delaju
znati znam znaš zna znamo znate znaju
sedéti sedím sedíš sedí sedímo sedíte sedíju
piti pijem piješ pije pijemo pijete pi(je)ju
iskati iščem iščeš išče iščemo iščete išč(e)ju

Prema prvem delu nastavka se zoveju i 4 kategorie glagolov (a-kategoria, e-kategoria, i-kategoria ter je-kategoria). Tipične pelde: znam, zaprem, sedim, pijem. V nekih se glagolih pripetljuje jotacija, pa more zgledati kak da su e-kategorie, al su zaprav  je-kategorie kak: režem (rez-je-m, rezati), iščem (isk-je-m, iskati).

Pri nešterih glagolih, ki imaju pervi del nastavka je, se more pripetiti vmetanje slova l. To se na peldu pripetljuje z glagolom popevati ki poleg oblika popevam, ima i oblik popevljem (popev + -l + jem).

            • popevati:
                  1. popevljem, popevlješ, popevlje, popevljemo, popevljete, popevljeju
                  2. popevam, popevaš, popeva, popevamo, popevate, popevaju

 Perfekt

Glagol v perfektu se zestoji od dveh rieči – glagolskega prideva delatnoga (GPD-a) i pomočnega glagola biti (v nezveršenom prezentu). Glagol v perfektu ovisi o rodu, broju ter govorniku (štera osoba – ja, ti, on,…).

osoba ja ti on, ona, ono mi vi oni, one, ona
pomočni gl. sem si je smo (sme) ste su
            • znati: sem znal, si znal, je znal, smo znali, ste znali, su znali
            • čerljigati: sem čerljigal, si čerljigal, je čerljigal/a, smo čerljigali, ste čerljigali/e, su čerljigali
            • sediti: sem sedil, si sedil, je sedil, smo sedili, ste sedili, su sedili
            • iskati: sem iskal, si iskal, je iskal, smo iskali, ste iskali, su iskal
            • popevati: sem popeval, si popeval, je popeval, smo popevali, ste popevali, su popevali

Za primer su vzeti glagoli v mužkom rodu.

 Futur

Budučnost se v kajkavskom jeziku i vsem njegvem djalektom poveda z futurom II.
Glagol v futuru se zestoji od GPD-a i pomočnega glagola biti (v svršenom prezentu). Futur v Kajkavskem se formira isto kak v Slovenskem, Češkem i Poljskem jeziku, ter je veza Kajkavskega jezíka z’otem Zahódno-Slavenskem jezikom. Glagol v futuru je ovisen o rodu, broju ter govorniku (ja, ti, on,…).

peršona pomočni glagol
ja bu(de)m
ti bu(de)š
on/a, ono bu(de)
mi bu(de)mo/e
vi bu(de)te
oni, one, ona bud(ej)u
            • vkaniti: bum vkanil/a, buš vkanil/a, bu vkanil/a, bumo vkanil-i/e, bute vkanil-i/e, bud(ej)u vkanil-i/e
            • čerljigati: bum čerljigal/a, buš čerljigal/a, bu čerljigal/a, bumo čerljigal-i/e, bute čerljigal-i/e, bud(ej)u čerljigal-i/e
            • sediti: bum sedel/a, buš sedel/a, bu sedel/a, bumo sedel-ie/, bute sedel-i/e, bud(ej)u sedil-i/e
            • iskati: bum iskal/a, buš iskal/a, bu iskal/a, bumo iskal-i/e, bute iskal-i/e, bud(ej)u iskal-i/e
            • popevati: bum popeval/a, buš popeval/a, bu popeval/a, bumo popeval-i/e, bute popeval-i/e, budu popeval-i/e

*Futur II je stareši od futura I v slavenskem jezikom.

Kondicional

Glagol v kondicionalu se zestoji od GPD-a i rieči bi (oblik nastal od pomočnega glagola biti v aoristu). On ovisi o rodu i broju.

            • znati: znal bi, znali bi
            • čerljigati: čerljigal bi, čerljigali bi
            • sediti: sedil bi, sedili bi
            • iskati: iskal bi, iskali bi
            • popevati: popeval bi, popevali bi

Za peldu su vzeti glagoli v mužkem rodu.

Imperativ

Glagol v imperativu se zestoji od prezentnega temelja i sufiksa.

Sufiks ima dva diela. Prvi del more biti Ø, –j il -i, a on je ovisen o prezentnem temelju. Generalno če prezentna osnova zveršuje na:

  1. j: 1. del je Ø
  2. suglasnik: 1. del je i
  3. samoglasnik: 1. del je j

Drugi del naznačuje broj i govornika i to ovak:

govornik ti mi vi
2.  del -Ø -mo -te

Pelde:

  • znati: znaj, znajmo, znajte
  • čerljigati: čerljigaj, čerljigajmo, čerljigajte
  • sediti: sedi, sedimo, sedite
  • piti: pij, pijmo, pijte
  • iskati: išči, iščimo, iščite

Če govornik sam sebi zapovieda, koristil bu oblika za ti.

Če se imperativ odnosi na negovornika (on, ona, ono, oni, one, ona) z kem se govornik ne spomina, koristil bu se izraz naj:
naj zna, naj riše, naj sedi, naj pije, naj išče.
Tie izraz je nastal z rieči “naj“* + prezent glagola 3. os. jednine
* Če se “naj”  rihta na 3. peršonu jednine ima išče i značenje “nie to delati!” (Engleski don’t!)

Scroll to Top